Zvok Duše

Kdor me vsaj malo pozna ter s tem tudi mojo pot, ve, da sem večni raziskovalec življenja. In da sem na svoji poti rasti, razvoja in spominjanja šel skozi razne izkušnje in situacije. In ene izmed teh izkušenj so bile tudi svete medicine in ljudje, ki so te obrede tudi vodili. Marsikaj sem videl, doživel in začutil na teh obredih. Marsikaj se je odpiralo, ozaveščalo in zdravilo. In ker tudi sam delam z ljudmi, je moja glavna prioriteta to, da redno skrbim zase, se razvijam ter rastem vsakodnevno. Kajti, ko poskrbim zase, ko pomagam najprej sebi, potem šele lahko pomagam držim varen prostor drugim, da lahko raziskujejo in zdravijo dele sebe. In to kar se mi je zgodilo pred kratkim, ko sem se udeležil zvočne aktivacije pri Urški (Zvok Duše), se mi iskreno povedano ni zgodilo še nikoli. Zato za današnji zapis dajem namero, da v njem ubesedim, kar mi je nekako vedno izziv ubesediti. Saj je težko ubesediti stvari kadar gre za ČUTENJE. Pa vendarle verjamem, da bom zapisal in predal sporočilo, ki sem ga prejel in globoko začutil na tej aktivaciji. Že ob samem začetku, ko je vsak od nas postavljal namero, sem se na pobudo Urške odločil, da tokrat vseeno postavim namero z malo usmeritve. Kajti zavedam se in sploh pa čutim, kako močno orodje je zvok in z njim njegova frekvenca. In po navadi je moja namera bila sestavljena iz tega, da naj zvok naredi svoje. Jaz pa sem tukaj, da se mu prepustim. Tokrat pa sem z malo drugačno postavljeno namero odprl prostor, da se me je zvok lahko dotaknil še globlje. Kar se ne čudim, saj je tudi namera bila takšna, da se prepuščam zvoku in da se naj tokrat dotakne tudi delov znotraj mene, katerih se mogoče še ne zavedam in za katere je čas, da se prebudijo. In moja namera je bila uslišana. S tem pa sem prejel še en znak več, da nas življenje in vesolje zares poslušata. Sploh pa nam vedno prinašata sporočila katere smo v danem trenutku pripravljeni videti, slišati, predvsem pa začutiti. Prvič sem začutil, da se lahko skozi težke trenutke, spomine, situacije, lahko pomikamo skozi njih tudi z dosti več lahkotnosti, kot pa nas je svet naučil. Namreč vso naše življenje nam je bilo pokazano, da moramo skozi vse situacije ne vem kako trpeti in se vračati v preteklost in obujati neke težke ali slabe trenutke, da bi jih predelali, presegli in ozdravili. Preko te zvočne aktivacije pa sem prvič začutil, da to tako to ne rabi biti. Da to ni tako. Ampak, da lahko potujemo skozi naše preizkušnje z dosti več lahkotnosti, potrpežljivosti, ljubezni in radosti. Da se spomnimo, da se na rabimo oklepati prepričanj in vzorcev tako močno ampak, da je ključ do tega, da stopimo bolj v stik s sabo le to, da si določene stvari dovolimo pogledati, ozavestiti in potem samo SPUSTITI in iti naprej. Da spuščamo. Da spuščamo vse kar nam ne služi več in da s tem naredimo prostor za nove stvari, ljudi ter izkušnje. Začutil sem kako se svet kakršnega poznamo zunaj nas, počasi ruši. Ruši se vse staro, da se lahko rodi novo. In protiutež celotnemu kaosu zunaj nas, bo vedno MIR. Bo LJUBEZEN. In ta mir, ljubezen in potovanje v globine prinašajo tudi zavest delfinov in kitov. Tukaj so z namenom, da nas spomnijo, da so potovanja po naših globinah lahko lahkotna, igriva, radostna. Da se lahko prepustimo in zaupamo, da se vse dogaja za nas. Da nas vse te poti vodijo samo bližje k samemu sebi. In da nas delfini ter kiti varujejo in nas vodijo, da so naša potovanja v globine duše varna in da nas v bistvu peljejo na potovanje, kjer se mi spominjamo tega kdo smo in zakaj smo tukaj. Da nam pomagajo odvreči vse stvari katere nosimo že vrsto let, oz. življenj. In odpeljejo nas lahko samo tako globoko kolikor smo pripravljeni. Kolikor jim zaupamo. Kolikor zaupamo življenju. Kolikor zaupamo sebi in svoji poti. Oni so tukaj za nas in mi smo tukaj za njih. Po dolgem času sem zopet začutil svoj dom. Začutil sem svetove kjer sem že bil in kjer je moja duša že nekoč živela. Tokrat še bolj poglobljeno. In ta dom ni nekje daleč in nedosegljiv. Ampak sem se zavedal ter začutil, da je ta dom v bistvu znotraj mene, kjer prebiva že od nekdaj. Le moja duša ga je zopet začutila še malce globlje. Neverjetno je kako te lahko zvok in pravi inštrumenti popeljejo tja, kjer se lahko duša spominja same sebe. In tega se ne da ubesediti. To se lahko samo ZAČUTI. Vem, da tukaj nisem sam. Da so z mano vodniki in vsi ostali podporniki. A ne vem, če sem jih že kdaj začutil tako močno, kot preko te aktivacije. Dobesedno sem začutil prisotnost mojih glavnih vodnikov, ki me spremljajo ves čas in skrbijo, da ostajam na svoji začrtani poti. In ne znam opisati občutka kako je, ko začutiš, da so v bistvu s tabo že od samega začetka. Da navijajo zate in da so naša podpora na prav vsakem našem koraku. Pa naj bo še tako intenzivno in na videz težko, so oni vedno z nami. In nas v bistvu nikdar ne zapustijo. Vodeni in varovani smo bolj kot si lahko mislimo. In da sem lahko stopil v stik z njimi in jih tako močno začutil, še sedaj ne morem verjeti. Po drugi strani pa mi je povsem jasno, da je to mogoče. Saj sem začutil kako zvok na nezavedni ravni odpira vrata tudi zgornjim svetovom, da se lažje povežemo z našo dušo, hkrati pa prizemljuje vsa ta naša potovanja, ki se zgodijo na sami aktivaciji. Hvaležen sem za to globoko izkušnjo, ki sem si jo dovolil dati. Hvaležen Urški, da si dovoljuje, da sledi zvoku in pa predvsem, da sledi sebi in svojemu srcu. Namreč vem, da se takšna potovanja lahko zgodijo samo v prostoru kjer se človek počuti varnega, slišanega ter videnega in kjer lahko njegova duša raziskuje dele sebe. Vsak glas, ki pride skozi njo in vsak instrument katerega se dotakne ima svoj namen. In v kombinaciji vsega tega, se zgodijo pravi čudeži. Čudeži, ki v nas samih prebudijo čudeže. Globoko sem hvaležen za to izkušnjo. Hvaležen za to spominjanje. In zares hvaležen sebi in svoji duši ter mojim vodnikom, ki me podpirajo in za katere sedaj vem, sploh pa čutim, da so tukaj z mano od nekdaj za vedno.