Tok življenja

V večini naših življenj je ena takšna temeljna stvar, ki je zaslužena za to, da je naše življenje lažje in bolj mirno, SPUŠČANJE. Kar pomeni, da spuščamo in opuščamo vse kar nam ne služi več in vse kar ni več v najvišje dobro nas. To pa pomeni, da se ne upiramo spremembam temveč jih sprejmemo. In ko govorim o spuščanju, govorim o spuščanju raznih slabih navad, odnosov, vzorcev, prepričanj, iluzij ter stvari, ki nas ovirajo, da bi se še naprej razvijali in rastli. Čutim, da so trenutne energije takšne, da nas skozi življenje dobesedno pritiskajo, da opuščamo vse staro in vse kar ni več v najvišje dobro za nas, da bi se lahko premaknili naprej. Namreč, če še naprej ostajamo v slabih odnosih ali pa še naprej delujemo po starih načinih, to potem pomeni, da se še kar pripenjamo na stare energije, ki so bile del nas dolgo časa našega življenja in nam posledično otežujejo, da bi se premaknili naprej v svojem življenju. Večini stvari ali odnosom, ki smo jih tako dolgo vzdrževali in ohranjali je potekel rok trajanja. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno kako dolgo bo na primer še vztrajal v nekih odnosih katere je mogoče prerastel in kjer ne vidi več spremembe ali prostora za rast ter napredek. A to zna zanj, za njegovo dušo in vse vpletene postajati samo še težje in bolj boleče. Saj bo občutek takšen kot da plavamo proti toku in se mu upiramo. Le zavoljo tega, da vzdržujemo še neke odnose in stvari bomo na ta način počasi izgubljali sebe in si sami prizadejali še več bolečine. Pri sebi opažam, da se ne upiram več dolgo spremembam, rasti in razvoju. Seveda se ob vsakih takih trenutkih, ko se moja duša razvija naprej in ko potujem vase še globlje, zraven oglašata moja dobra prijatelja UM ter EGO. Oba sta glavna zagovornika tega, da ne potrebujem sprememb in posledično svoje rasti ter razvoja. Da je vse okej tako kot je. V bistvu pa sem jima zelo hvaležen ravno zaradi tega, saj ko se ona dva začneta upirati pomeni, da sem na pravi poti ter da hodim v pravo smer. Kažeta mi pot po kateri moram iti, da se še več moje duše začne spominjati vsega tega zakaj sem tukaj in kaj novega še lahko ozavestim. Kaj starega še lahko opustim in spustim. In čar vsega tega spuščanja je ravno to, da ko spustimo stare energije iz svojega življenja ter iz svojega polja, se naredi prostor za nove stvari, osebe in odnose, ki lahko vstopijo v naše življenje. S tem ko spustimo, osvobodimo zelo velik del tega kar smo nosili ter na kar smo se pripenjali dolgo časa. In nehal sem se upirati spremembam, ki mi jih nameni življenje. Saj sem spoznal, da me vedno peljejo po poti kjer bom lahko še bližje sebi. Ne upiram se več svojemu razvoju in enostavno ZAUPAM življenju ter vesolju, saj vesta več kot pa sem jaz zmožen v neki situaciji videti. Življenje vedno deluje za nas in nikoli proti nam. Vedno nas pelje po takšni poti kjer se bomo skozi različne situacije in odnose največ naučili. Kjer bomo spoznali največ o sebi in v sebi razsvetlili senčne dele in ozdravili skrite rane. Zato dajem tudi namero, da naj v življenje pride tisto kar je v moje najvišje dobro in kar bo v meni prebudilo še več znanja in modrosti. Od mene pa naj odpade vse kar mi ne služi več in kar me ovira pri tem, da bi živel svoje življenje mirno, lahkotno in srčno. In ne plavam več proti toku življenja, ampak z njim.