Da, sebi

Trenutno v moje življenje prihajajo situacije, ki preverjajo mojo zvestobo do samega sebe. Ker je moje celotno življenje baziralo na ugajanju vsem ljudem okrog mene, me v tem trenutku uči, kako poslušati sebe in ugajati v prvi vrsti samemu sebi. Kako prisluhniti tistemu glasu znotraj mene, ki je naš notranji kompas. Pojavljajo se situacije in ljudje, ki jim ni tako lahko odgovoriti z besedo NE. In to se je v mojem življenju po navadi dogajalo ves čas. Večina svojega življenja sem deloval tako, da sem preslišal ta svoj notranji glas, ter ugajal in se razdajal svetu in ljudem okrog mene, zato da bi dobil potrditev in pozornost. Namreč takrat je zame to predstavljalo nekaj, kar me je OSREČEVALO. Seveda je ta občutek navidezne sreče trajal samo nekaj časa. In ta navidezna sreča je sestavljena iz ene velike ILUZIJE. To iluzijo pa po navadi ustvarimo že v svojem otroštvu, kjer marsikdo od nas ni dobil prave pozornosti, iz prostora PRISOTNOSTI. Zato potem to vse svoje življenje iščemo zunaj nas. Pri različnih ljudeh in situacijah. Ampak ko človek enkrat pozdravi te svoje rane in bolečine iz otroštva, ko spregleda skozi ustvarjene iluzije, takrat se šele lahko začne počasi zavedati svoje vrednosti in svoje veličine. Ko enkrat začutimo to znotraj sebe, se spremeni svet znotraj nas, na kar vpliva na svet zunaj nas. Vedno bolj začnemo ceniti samega sebe. Vedno bolj se začnemo imeti zdravo radi. In to ne samo z besedami, temveč s samimi dejanji. Vedno bolj slišimo sebe in to kar nam naš notranji glas sporoča. Kar pa pomeni, da začnemo slediti samo še sebi. Da počnemo tisto, kar si naša duša zares želi ustvarjati. Iz ljubezni do sebe začnemo postavljati zdrave meje povsod, kjer so jih drugi prekoračili. S tem zaščitimo sebe in svojo prelepo energijo. Ne razdajamo je več tam, kjer ne čutimo, da je za nas podporno in v naše najvišje dobro. Včasih mi je bilo zelo težko reči NE stvarem ali pa ljudem. Danes, ko pa vedno bolj čutim svoje bistvo, samega sebe in pa to, kdo sem, moram priznati, da to postaja vedno lažje. Vsakič, ko določeni osebi ali stvari, ki v danem trenutku čutim, da ni v najvišje dobro mene, rečem NE. S tem pa rečem v bistvu sebi, DA. Kar pomeni, da si ne dovolim več, da bi zaradi ugajanja in pozornosti, zapustil sebe, kot sem to počel vse svoje življenje. Vso pozornost in potrditev si dajem sebi in tako lahko živim in delujem iz svoje celote in ne več iz pomanjkanja. Le tako lahko živim pristno in polno življenje. Le tako lahko počnem tisto, kar si Miha zares želi. To potovanje tukaj je zares zanimivo. Že zelo zgodaj nas svet omeji in nas postavi v neko kletko, v kateri moramo igrati in delovati po pravilih, ki nam jih postavijo drugi. Ni čudno, da smo ljudje potem tako nesrečni. Najbolj nas boli to, ker ne moremo živeti tako, kot si mi želimo. Ampak naj vam povem skrivnost. Tudi to je samo še ena izmed mnogih ILUZIJ. Kletka je namišljena. Ni resnična. Kar pa je resnično, pa so naša krila. Te pa imamo že od nekdaj. In prihaja čas, ko se jih bomo počasi začeli tudi zavedati.