2025

Kakšno leto. Kakšna potovanja. Kakšne spremembe. Del mene kar težko verjame, da so se neke stvari znotraj mene, tako močno poglabljale. V tem letu sem si še bolj dovoli biti to, kar v resnici sem. Še bolj sem si dovolil zavestno spuščati stvari, ki mi ne služijo več. Še bolj sem si vzel čas zase in se posvetil sebi, svojemu telesu, umu, mislim, čustvom, omejenim prepričanjem ter vzorcem. Še bolj sem se posvetil svoji prelepi duši. In še bolj sem se predal. Predal sebi. Predal življenju samemu, da me vodi.

Že ob koncu lanskega leta sem čutil, da se znotraj mene dogajajo veliki premiki, ki si jih še nisem znal povsem pojasniti. Danes, ko se obrnem nazaj vidim, da so se ti premiki delali resnično navznoter. V same globine mojega jedra. Vsak korak na katerem sem izbiral najprej sebe, svoje počutje, svojo bit, me je peljalo bližje k sebi. Z namenom, da prvič v tem življenju začutim resnično MIR znotraj sebe.

Kako dovršena pot je do njega. Namreč vsak najde in začuti mir v sebi, ko je pripravljen nanj. Ko se je pripravljen resnično podati na pot raziskovanja samega sebe. Oziroma, ko je pripravljen na potovanje navznoter. Kjer si mogoče prvič v življenju dovoli pogledati tja, kamor si do sedaj še ni. V svoja lastna prepričanja in vzorce. V svoje lastne sence, v katerih se skrivajo največji biseri. Največja učenja. In največje modrosti. Kjer padajo vse maske, ki smo si jih nadeli. Kjer se razblinjajo vse iluzije v katere smo se ujeli. Od tega, da nečesa ne zmoremo, vse do tega da nismo dovolj vredni in da si ne zaslužimo le najboljše na tem svetu. In to leto je definitivno poskrbelo za to, da se ta iluzija začenja razblinjati.

NIHČE in NIČ na tem svetu nas ne more zares izpolniti in narediti cele, popolne, ljubljene, videne, slišane. Ampak so to vse stvari, ki si jih podarimo sami. In čas je, da sprejmemo da smo že popolni ter celi ter da vse, kar iščemo zunaj sebe, se v bistvu skriva znotraj nas. Da končno vidimo sami sebe v tej svoji popolnosti. Da vidimo kako veličastni smo in da začutimo to svojo lepoto od znotraj. Da začutimo, da smo vredni. In to že od samega začetka. Da začutimo, da ima vsak od nas v sebi nekaj kar ta svet potrebuje. Vsak od nas nosi košček, ki perfektno ustreza sestavljanki vesolja. Vsak nosi v sebi svoje posebne lastnosti, sposobnosti, potenciale in modrosti. Vse to pa se v nas začne prebujati, ko začnemo izbirati sebe. In ne glede na vse lekcije in iniciacije ki nam jih življenje predaja, vidim, da želi od nas samo eno. Da začutimo sebe. Da začutimo mir, ki je v vsakemu od nas.

In to leto je zame bilo posvečeno predvsem temu, da prvič v življenju zares občutim MIR. In kaj mi je prineslo mir, oz., kako sem ga našel v sebi? Tako, da sem začel poslušati in videti samega sebe ter se v polnosti začel sprejemati. Da sem lahko začutil, kdo jaz v resnici sem. Tako, da sem poskrbel za svoje fizično in tudi spiritualno telo. Tako, da živim v resnici in izbiram iskrenost ter pristne odnose. Tako, da ne nosim več mask in igram vlog ampak, da sem pristen ter avtentičen. Tako, da ne bežim več pred sabo ampak se soočam z izzivi in preizkušnjami v življenju, saj preko njih spoznavam samega sebe in izkušam življenje. Tako, da sem se pomiril s preteklostjo, jo sprejel in pogledal nanjo z ljubeznijo in sočutjem. Tako, da sem spustil prihodnost, ki jo tako zelo rad sestavlja moj um ter se vrnil k večnemu trenutku ZDAJ. Tako, da sem spoznal in začutil, da se prava, resnična ljubezen začne pri nas samih.

Vse to so bili koraki, ki so me vodili bližje k sebi. Da sem lahko zares začutil sebe. Svojo lepo dušo. In ko sem to začutil znotraj sebe, sem to začutil tudi v vseh ljudeh, ki jih srečujem na svoji poti. Prav v vsakemu od nas se skriva ta lepota, veličina in mir. Najbolj zanimivo pa je to, da ko enkrat stopiš v stik s sabo, se od samega sebe nikoli več ne ločiš. Ampak se ta vez samo še bolj poglablja. Posledično pa se poglablja tudi mir. In, ko smo v miru, pomeni, da smo stopili v stik s sabo. Da smo stopili v stik s svojo DUŠO.