Začaran krog duhovnosti

Ker je del mojega poslanstva tukaj na Zemlji, da opazujem naš svet, našo realnost v kateri se trenutno nahajamo, ljudi, medsebojne odnose ter s tem tudi njihovo pot, opazim marsikaj. Opazim pa veliko stvari predvsem zato, ker sem sam šel že čez podobno pot in lahko tako lažje povežem določene stvari skupaj v celoto, da jih lažje razumem ter tudi s sočutjem sprejmem. Zavedam pa se, da moram o tem tudi govoriti. Vedno več ljudi išče pomoč, da bi si pomagalo. Vedno več ljudi čuti znotraj sebe nemir. In ker želijo priti do tega miru v sebi si želijo pomagati na različne načine. In velikokrat se ljudje zatečemo v DUHOVNOST. Duhovnost sem zapisal z velikimi črkami saj se mi zdi pomembno, da povem kaj več o tem. Duhovnost je v samem izvoru, v samem njenem jedru, ISKRENA, ČISTA, JASNA, ter zelo ENOSTAVNA. Ravno zaradi tega pa je lahko neverjetno močna in sicer toliko, da lahko s pomočjo nje spremenimo naša življenja. Spremenimo naše vzorce, prepričanja, ter posledično naš pogled na svet ter naše počutje. Da lahko stopimo v stik s sabo, s svojo dušo. Da lahko stopimo v stik z življenjem. In ker lahko z njeno pomočjo dosežemo vse to, lahko po drugi strani izkusimo tudi drugo plat duhovnosti. Ta pa je bolj prikrita in zato tudi bolj varljiva ter za ljudi vabljiva. Nastopa pa na način, kjer je uporabljenih veliko različnih besed ter fraz, ki so v samem jedru svete a žal tukaj izrabljene. Vse to lahko najdemo v različnih obredih z medicinami, različnimi kanaliziranji, raznimi aktivacijami, vikend tečaji in še bi lahko našteval. Lahko rečemo tudi, da je veliko zapisanih in izgovorjenih navidezno lepih in močnih besed, ki pa za sabo ne nosijo frekvence, ki bi naredila premike in spremembe ampak ravno obratno. To pa povzroči, da se lahko ujamemo v pasti informacij, kjer vse vemo in razumemo, medtem ko je bistvo ravno to, da mi vse to tudi znotraj nas ZAČUTIMO. Hitro se človek lahko ujame v past, da začne delati na sebi in hoditi po poti, ki bi ga naj pripeljala bližje k sebi. Ne zaveda pa se, da te stvari lahko hitro prerastejo v nekaj kamor se začenjamo zatekati. To pa zato, ker želimo poiskati bližnjice do sebe na različne načine. In tako v bistvu vstopimo v začaran krog, kjer imamo mi, naš ego ter um ves čas občutek, da delamo na sebi ter se približujemo naši duši, medtem ko v naših življenjih ni nobene konkretne spremembe. Naša energija ostaja enaka, samo ljudje in situacije se nam drugače odigravajo. S tem pa dobimo občutek, da se nam stvari v življenju spreminjajo in premikajo. A ta del je po navadi najbolj varljiv. Delamo na sebi, beremo knjige, poslušamo podcaste, poslušamo tistega in onega samooklicanega šamana/šamanko in jim s tem NEZAVEDNO dajemo moč, da manipulirajo z nami ter da se odločajo namesto nas. Saj tisti ranjeni del v nas želi, da bi prejeli odgovore in navodila kaj moramo storiti naslednje v naših življenjih ne zavedamo pa se, da s tem prelagamo odgovornost na druge. Na nekaj kar je zunaj nas. To pa zato, ker se bojimo odrasti. Namreč to, da odrastemo pomeni, da moramo začeti sprejemati odgovornost zase in za svoje življenje. Poleg tega pa smo lahko prikrajšani za izkušnje, ki smo si jih v tem življenju zadali, da se bomo preko njih spominjali kdo v resnici smo. Na koncu pa pridemo do ugotovitve, da smo mi sami sebi največji šaman, največji aktivator in največja avtoriteta. In da če že sodelujemo z nekom, sodelujemo s takšno osebo, kjer se počutimo varne, slišane ter kjer negujejo naše sposobnosti in potenciale ter nas vidijo in sprejemajo takšne kakršni v danem trenutku smo. Ter kjer lahko ZAČUTIMO, da ne glede na to, da nam pomagajo, se zaradi tega ne postavljajo nad nas in s tem dajejo občutek manjvrednosti, ampak so v bistvu naši največji navijači. Duhovnost je v samem izvoru čista, enostavna. Od nas zahteva samo, da jo spoštujemo ter da če si želimo zares spremembo, da za to nekaj tudi naredimo. In da se ne ciklamo v začaranih krogih ter jo izrabljamo za izgovore naših dejanj. Življenje vse vidi. Vidi kdaj delujemo iz ega in vidi tudi kdaj se želimo skriti pred njim. Vidi kdaj želimo ubežati pred samim sabo. Lahko bežimo še naprej in se ciklamo v začaranih krogih. Lahko pa se ustavimo in se predamo tišini ter miru, ki čakata na nas. Lahko se predamo sebi. Saj si globoko v sebi želimo ravno to – predaje sebi. Ker ko se predamo sebi, spoznamo samega sebe. Spoznamo svojo dušo.