
Pot v srce
16 maja, 2026Zadnje čase se mi dogaja, da še bolj lahko začutim nevidno silo, ki deluje skozi mene. Ki me na nek način močno podpira. Čutim kako mi ta sila pomaga na način, da se v meni vzbudi nek notranji vzgib, ki nato poskrbi da se znajdem vedno na točno določenem mestu, z točno določenimi ljudmi in v situacijah, v katerih enostavno moram biti.
In ko spremljam celotno dogajanje na način opazovalca, lahko opazim kako in na kakšen način delujem. Lahko opazim svoje besede, svoja dejanja. Lahko opazim tudi vse strahove, dvome in vzorce, ki ob določenih situacijah v življenju želijo priti na plano.
A takrat, ko pridejo, jih ne obsojam in s tem prav tako ne obsojam sebe. Ampak jih samo opazujem. S tem jim dam prostor, kjer jih lahko tudi ozavestim. Jih sprejmem in jim dam ljubezen ter pozornost. Takrat začnejo same od sebe počasi razpadati in s tem ustvarijo prostor, da lahko pride v ospredje moja prava narava.
Gre za občutek, da ko vse to opazujem lahko vse te stvari vidim zelo jasno in kar je najbolj fascinantno je to, da je resnica vedno tista, ki me osvobodi vseh teh misli, dvomov, strahov, prepričanj, ki niso v najvišje dobro mene in ki se pojavijo tekom različnih situacij v življenju.
Na vse to sem začel gledati kot blagoslov življenja, ki mi tako jasno kaže kam moram iti, kaj moram izkusiti, kaj je potrebno da ozavestim, spustim, predvsem pa začutim.
In čutim, da ta nevidna sila deluje prav v vsakemu izmed nas. Saj če pogledamo svoja življenja, lahko opazimo, seveda če smo na to pripravljeni pogledati z odprtim umom ter z odprtim srcem, da nas vedno pelje skozi situacije, odnose in okoliščine, kjer lahko mi izkusimo v življenju tisto, kar si je naša duša začrtala za svojo pot. Vsaka pot posameznika pa je unikatna in se ne da primerjati z nobeno drugo. Seveda lahko z različnimi ljudmi imamo podobne izkušnje in neke vzporednice, a vsak posameznik doživlja znotraj sebe nekaj, kar lahko v resnici in v samem bitu čuti samo on.
Ko se ozrem okoli sebe in ko opazujem svet, vidim kakšen božanski ples zavesti se dogaja na tej naši Zemlji. Izbrali smo si svojevrstno učilnico, kjer se učimo, spoznavamo različne stvari, si izmenjujemo znanje ter modrosti, sploh pa odkrivamo občutke znotraj sebe, ki nam omogočajo, da se lahko bolj povežemo s svojo dušo.
Življenje pa je tisto, ki skrbi, da ostajamo na svoji dušni poti in da se držimo načrta, ki smo si ga zarisali preden smo se utelesili v ta naša prelepa fizična telesa. In bolj kot kadarkoli doslej, nas življenje podpira in vabi, da se začnemo obračati vase. Kajti vso dogajanje zunaj nas je samo prikaz tega, da kar se kolektivno dogaja znotraj nas v naših notranjih svetovih, se potem vse to zrcali v zunanjem svetu.
Ko se bo naš notranji svet začel spreminjati, bo avtomatična posledica tudi sprememba v zunanjem svetu. Ko se bomo zopet povezali s sabo, s svojim izvorom, bo vsak od nas spoznal kdo v resnici je. In ta resnica je tista, ki osvobodi človeka raznih lažnih prepričanj, vzorcev in pogledov, ki jih je ustvaril na tej poti.
In ko odpadejo vse naše lažne identitete ter maske, ki smo jih nadeli, spoznamo kdo v resnici smo. In takrat se naše življenje šele zares začne.




